Že kar nekaj let je v spominu Kamničanov in marsikoga drugega zapisano, da okoli božiča ali pa na sam božični dan pri frančiškanih v cerkvi svetega Jakoba prepevajo pevci mešanega zbora Cantemus. Tako je bilo tudi minuli božič (25. decembra 2013), ki sicer res ni dišal po snegu, se je pa z božičnimi napevi tistega večera tudi nad Kamnikom razlegala Gloria in excelsis Deo.

Zbor že drugo sezono vodi Škofjeločan Urban Tozon. Na začetku maše je s kora zazvenela angleška ljudska Hitite kristjani (v priredbi J. Geatorexa), ki smo jo tudi Slovenci že vzeli povsem za svojo. Nato se je oglasil Gospod usmili se iz Mavove Latinske pastoralne maše na slovenske božične napeve, pozneje prav iz te maše tudi Slava, Svet in Jagnje božje. Avtor Psalma je bil Gregor Zafošnik, Aleluje Jože Trošt, darovanje so spremljale Štolcerjeve Rajske strune, obhajilo pa Božji nam je rojen sin (I. Zupan) in Glej zvezdice božje (L. Belar).

Cantemusovci so za prepevanje pri maši tokrat izbrali same znane melodije, ki so marsikoga odnesle v čase njegovega otroštva, blagih spominov na zbrane domače ob topli peči, škripanje snega pod nogami na poti k polnočnici …

Božično mašo so pevci skupaj s svojimi gosti, Sekcijo ustnih harmonik KUD JaReM, člani ansambla SORARMONICA, po domače orgličarji (umetniški vodja Vladimir Hrovat), dopolnili s koncertom v treh delih spodaj v cerkvi. Najprej so iz prezbiterija priplavali toni, uglašeni v duhu pravoslavnega bogoslužja z Mokranjčevo Tebe poem, zatem Mozartov Adoramus in pa Ave Maria Aleksandra Vodopivca.

V drugem delu koncerta so nastopili orgličarji. Kljub svojemu kratkemu obstoju ima ansambel za sabo že kar lepo število nastopov, krajših in celovečernih. Njegov repertoar sestavljajo skladbe od stare klasike do umetniških priredb ljudske in lahke glasbe. Ta večer so zaigrali: Adagio (Wolfgang Amadeus Mozart), dva francoska menueta iz 18. stoletja (anonimus), Thaïs (Jules Emile Frederic Massenet), All My Loving (John Lennon – Paul McCartney) in škotsko z naslovom Amazing Grace.

Nato so se pred oltar spet postavili pevci Mešanega pevskega zbora Cantemus in poslušalci so prisluhnili skladbam, ki so jih ustvarili: John Rutter (Gospod te blagoslovi, klaviatura Tilen Bajec), Charles Camile Saint Saens (Dar svoj vzemite vsi, božični oratorij, op. 12, št. 10, klaviatura Tilen Bajec) ter Adolf Adam (O sveta noč, klaviatura Tilen Bajec, solist Metod Palčič).

Za sklep so orgličarji in pevci Cantemusa v polno frančiškansko cerkev prinesli kot rahel piš vetra nežnost in mir Gruberjeve Svete noči, ki je odplavala skozi vrata pod temno nebo, poveznjeno čez dremajoče mestne hiše.

Božično prepevanje je zbor čez nekaj dni (29. decembra) ponovil (tokrat brez orgličarjev) še pri Slovencih na oni strani meje v Trstu oz. enem izmed njegovih delov, ki se imenuje Škedenj (it. Servola). Človeka prav gane, s kakšno hvaležnostjo ti ljudje, ki so jim, jim še vedno prepogosto prepovedujejo govoriti jezik njihovih očetov, znajo prisluhniti. In ob zadnji pesmi s programa, O sveta noč, s solistom Metodom Palčičem, je zadonel aplavz, ki bi lahko zrušil tudi debele zidove škedenjske cerkve.

Po koncertu so se vsi skupaj napotili še v nekaj sto metrov oddaljen škedenjski kulturni dom na večerjo, ki so jo pripravili gostoljubni tržaški Slovenci, ter pod vodstvom slovenskega duhovnika in strastnega kulturnega delavca gospoda Dušana Jakomina na kratek ogled etnografskega muzeja. Nato pa z avtobusom skozi razmočen večer proti domu.

A. J.