Takšen, povsem preprost naslov, kot je preprost božič, so pevci kamniškega zbora Cantemus tokrat namenili svojemu božičnemu koncertu. V nedeljo zvečer, 25. decembra 2011, so v kamniški frančiškanski cerkvi sv. Jakoba pod vodstvom svoje zborovodkinje Andreje Martinjak prepevali najprej med mašo na koru, nato pa v spodaj v cerkvi pred glavnim oltarjem. Koncert so ponovili še v nedeljo, 8. januarja 2012, ob 10. uri v cerkvi sv. Marije Vnebovzete v Cirkovcah.

Pri maši je na začetku zazvenela melodija znanega cerkvenega skladatelja Franceta Ačka Zakaj tako lepo žare. Preproste besede Gregorja Malija so ob orgelski spremljavi Marka Petrušiča spraševale iz ženskih ust zbora. Nato so poprijeli še moški in z Ivanom Zupanom oznanili vsemu svetu: Božji nam je rojen sin. Zatem so nas Cantemusovci opozorili Glej zvezdice božje (Leopold Belar). Za obredno petje pa so izbrali Misso Seraphico znanega cerkvenega skladatelja Hugolina Sattnerja.

Drugi del božičnega nastopa so pevci Cantemusa začeli nekoliko nenavadno, toda, kot je bilo opaziti, ljudem zanimivo: postavili so se ob robu cerkvenih klopi in kanonsko improvizirali pesem Ecce nomen Domini. Zatem je improvizacijo skladbe Resonet in laudibus na orglah izvedel Marko Petrušič. S Tomčevo Hitite kristjani pa se je pričakovanje razraslo v veselje in povabilo. Ta stara božična pejsen je prišla iz moških grl in z Močnikovim napevom na Trubarjevo besedilo poslušalce prestavila daleč nazaj, v čase, ko smo se Slovenci komaj zavedli svojega jezika in dobili svojo prvo knjigo. The Very Best Time of Year in Christmas Lullaby Johna Rutterja sta pričarali vzdušje angleškega božiča, živahna improvizacija skladbe Poslušajte vsi ljudje Marka Petrušiča na orglah pa nas je spet vrnila na slovenska tla. Dete se je rodilo, obiskali smo ga, se veselili ob njegovih jaslih, in da je zaspalo, so se tiho oglasile še Ačkova Počivaj milo detece, Sattnerjeva Noč božična ter Tomčeva Zvezde gorijo.

In za konec. Veliko koncertov je vsako leto v času božiča, skoraj v vsaki cerkvici in cerkvi, in vsak po svoje prinaša mir, veselje in srečo … In vsak po svoje je poseben. Cantemusov je bil poseben zaradi programa, v katerem so prevladovali vsem znani, blagi, že skoraj ponarodeli božični napevi, ki človeka ponesejo tja do otroških spominov, s ščepcem latinskih in angleških melodij, ki grejo hitro v uho. Kar pa je poleg petja in orglanja Marka Petrušiča poslušalcem naredilo lep večer, je bilo dvoje; lirično obarvani verzi Ceneta Vipotnika in Antona Vodnika, dveh slovenskih pesnikov, ki jih je bral Martin Juvan Kravos, ter Tomčeva skladba Eno dete je rojeno na violini Urše Zore.